Intervju z Ano Stanič, mednarodno pravnico

Pogovarjali smo se z Ano Stanič, mednarodno pravnico, specializirano za energetiko, evropsko pravo in arbitražo. Z njo smo se govorili o spremembah postopka presoje vpliva na okolje.

Posledice zajezitvenih ukrepov, ki so sprejeti na ravni Slovenije, EU in širše, zoper epidemijo covida-19, so za slovenske državljane in gospodarstvo precejšnje. 28. aprila je bila sprejeta novela Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), ki med drugim uvaja spremembe glede postopka presoje vpliva na okolje. Kot razlog uvajanja sprememb pri postopku presoje vpliva na okolje se je Vlada sklicevala na potrebo »čimprejšnje aktivacije investicij«. Kaj pa vi menite?

Ni dvoma, da je namen vlade pospešitev zagona pomembnih investicij v Sloveniji. Za pospešitev izdajanja dovoljenj za gradnjo je po mojem mnenju najbolj pomembno, da država zagotovi, da bo ARSO spoštoval dvomesečni rok za izdajo odločbe v predhodnih postopkih ter tri- oziroma šest-mesečni rok za presoje vplivov na okolje, kot so le ti postavljeni v slovenskem oziroma evropskem pravu. Postopek presoje vplivov na okolje ureja evropsko pravo, slovensko pravo pa le-to implementira.

Prav z namenom spodbujanja »učinkovitejšega odločanja in povečanja pravne varnosti« je Evropska unija leta 2014 sprejela Direktivo 2014/52, s katero je Slovenijo obvezala, da mora predhodni postopek zaključiti v roku največ 90 dni ter postopek vplivov na okolje zaključiti v razumnem času. Slovenija je to svojo obveznost izpolnila tako, da je v členu 51.a (5) Zakona o varstvu okolja obvezala ARSO, da »izda sklep [ali je presoja vpliva na okolje potrebna] v dveh mesecih po prejemu popolne zahteve«. Prvi odstavek 72. člena, prvi odstavek 84. člena in prvi odstavek 89. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) pa že od leta 2004 obvezujejo ARSO, da mora izdati okoljevarstveno dovoljenje v treh oziroma šestih mesecih po prejemu popolne zahteve. Kot mi je znano, ARSO do zdaj teh rokov ni upošteval kot mandatornih in se jih ni držal, ne glede na to, da sta besedilo in namen Direktive 2014/52 jasna.

Ali to pomeni, da Slovenija krši evropsko pravo s tem, da se ARSO ne drži rokov?

Brez dvoma je Slovenija kršila evropsko pravo v primerih, v katerih se ARSO ni držal zgoraj omenjenih rokov. Podjetja, ki lahko dokažejo, da jim je zaradi tega nastala škoda, lahko pričnejo postopke za povračilo škode.

V lanskem letu je Evropska komisija dokončala analizo implementacije te direktive s strani držav članic in pričakuje se, da bo letos začela uradne postopke zoper tiste države članice, ki niso zagotovile, da bi se predhodni postopki oziroma postopki presoje vplivov na okolje pravočasno zaključili. Glede na pristop, ki ga je ARSO uporabljala do zdaj, je mogoče predvidevati, da bodo takšni postopki sproženi tudi zoper Slovenijo.

Ustavno sodišče je 2. julija zadržalo izvrševanje 2. člena ZIUOOPE v zvezi s četrtim odstavkom 100.d člena, 100.e in 100.f členom ter drugim odstavkom 100.g člena ZIUZEOP. Kako to komentirate?

Odločitev ustavnega sodišča me ni presenetila. Menim namreč, da ti členi – pa tudi še kakšni drugi, kot npr. 100.č člen– niso skladni z evropskim pravom. Na primer: če drži, da večina slovenskih nevladnih organizacij ne bo izpolnjevala pogojev, ki jih uvaja 100.f člen in zato ne bodo mogle sodelovati v postopkih presoje vpliva na okolje, potem iz odločbe Sodišča EU iz leta 2009 v primeru Djurgården proti Švedski jasno izhaja, da je 100.f člen v nasprotju z evropskim okoljevarstvenim pravom.

Če se bo izkazalo, da je omenjena sprememba v neskladju z evropskim pravom in nevladne organizacije zaradi teh omejitev ne bodo mogle sodelovati v postopkih presoje vplivov na okolje, bodo ti postopki lahko razveljavljeni. To pa pomeni, da bodo imele spremembe prav nasproten učinek, kot je bil namen vlade, saj bodo zamude pri izdajanju gradbenih dovoljenj še večje.

Kaj svetujete podjetjem?

Evropsko pravo zagotavlja podjetjem mnogo več pravic, kot se jih zavedajo, tako na področju okoljevarstvenega in energetskega prava, državne pomoči, kot tudi javnih naročil. Zanje je lahko koristno, da se z njimi seznanijo, kot tudi smiselno uveljavijo. Prav na teh področjih svetujem podjetjem iz Slovenije in drugih EU držav. Posebej zdaj, ko bo sprejet paket obnove, svetujem podjetjem, kako naj vse te možnosti čim bolj izkoristijo!

Contact Us