Ljubljana, 10. junij 2026 – Cepljenje odraslih je eden ključnih, a v Sloveniji še premalo izkoriščenih ukrepov preventive, ki lahko pomembno prispeva k zdravemu staranju, manj hospitalizacijam, razbremenitvi zdravstvenega sistema in večji kakovosti življenja starejših. To je bilo osrednje sporočilo zdravstvenega posveta, ki ga je Britansko-slovenska gospodarska zbornica organizirala na Zdravniški zbornici Slovenije.

Za izboljšanje precepljenosti odraslih bodo potrebni boljša dostopnost cepljenja, jasnejša komunikacija, večje zaupanje v stroko in močnejša vloga zdravstvenih delavcev, farmacevtov ter delodajalcev. Cepljenje odraslih bi moralo postati del zdravstvene obravnave skozi celotno življenjsko obdobje, ne le odziv na posamezno sezono ali bolezen. Obenem pa bi bilo cepljenje potrebno razumeti kot naložbo v dolgoživo družbo, saj ne preprečujejo le bolezni, temveč lahko pomenijo manj odsotnosti z dela, večjo produktivnost in več zdravih, samostojnih let življenja.

Zdravo staranje ne pomeni le daljšega življenja, temveč predvsem več let, ki jih lahko ljudje preživijo samostojno, aktivno in z manj zdravstvenimi zapleti, je uvodoma izpostavila prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Pri starejših odraslih imunski sistem z leti slabi, pogostejše pa so tudi kronične bolezni, zato lahko okužbe, ki jih mlajši pogosto prebolijo lažje, pri starejših vodijo v pljučnico, poslabšanje osnovnih bolezni, hospitalizacijo ali izgubo samostojnosti. Ob tem je dodala: »Cepljenje v odrasli dobi je eden najpomembnejših, a še vedno premalo izkoriščenih ukrepov preventive. Ne gre le za zaščito posameznika, temveč tudi za razbremenitev družin, zdravstvenega sistema in širše družbe. Če želimo starajoči se družbi omogočiti več zdravih, kakovostnih let, moramo cepljenje razumeti kot del prizadevanj za dolgoživost.«

Zdravje že dolgo ni več zgolj zdravstvena tema, temveč tudi gospodarska, družbena in razvojna tema pa je pojasnil Luka Vesnaver, predsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice. Podjetja se po Evropi soočajo s pomanjkanjem kadrov, staranjem delovne sile ter vprašanjem, kako ohraniti znanje, izkušnje in produktivnost zaposlenih. Zato zdravje zaposlenih postaja strateško vprašanje dolgoročne odpornosti in konkurenčnosti. »O cepljenju pogosto govorimo kot o strošku. V resnici pa gre za eno redkih področij, kjer lahko z razmeroma majhnimi vlaganji dosežemo velike učinke. Manj bolezni, manj zapletov, manj odsotnosti z dela in predvsem boljšo kakovost življenja,« je dejal Vesnaver.

V času zmede glede zdravstvenih politik, cepljenja in spletnega samodiagnosticiranja je sodelovanje strokovnjakov pri naslavljanju mitov in deljenju dokazov pomembnejše kot kadarkoli, pa je uvodoma poudaril Nigel Baker, odpravnik poslov na britanskem veleposlaništvu v Ljubljani: »Veseli me, da ta dogodek, ki ga podpira odlično britansko podjetje GSK, poudarja moč sodelovanja med Združenim kraljestvom in Slovenijo na področju zdravega staranja, ki je izziv za družbe po vsej Evropi. Spodbudno je videti strokovnjake NHS in slovenske strokovnjake, ki skupaj naslavljajo mite in delijo dokaze.«

Sledilo je prvo strokovno predavanje dr. Catherine Heffernan iz NHS South West London, ki je predstavila organizacijo programov cepljenja odraslih v Združenem kraljestvu. Poudarila je, da sistem temelji na nacionalnih programih, jasnih priporočilih, več vstopnih točkah za cepljenje ter sodelovanju med javnozdravstvenimi institucijami, izvajalci zdravstvenih storitev, družinskimi zdravniki, lekarnami in lokalnimi skupnostmi. Združeno kraljestvo je bilo prva evropska država, ki je uvedla nacionalni program cepljenja proti herpes zostru, rezultati pa so pokazali pomembno zmanjšanje števila obravnav in zapletov.

Kljub dobro razvitemu sistemu se tudi Združeno kraljestvo po pandemiji covida-19 sooča s padcem zaupanja in nižjo precepljenostjo med nekaterimi starostnimi skupinami. Dr. Heffernan je ob tem dejala, da zadržanost do cepljenja ne pomeni nujno zavračanja, temveč pogosto izhaja iz kombinacije nejasnih informacij, nezaupanja, slabše dostopnosti, socialnih neenakosti in izpostavljenosti dezinformacijam. Zato je za večjo sprejemljivost cepljenja ključno jasno komuniciranje, opozarjanje na napačne informacije, krepitev zaupanja ter podpora zdravstvenim delavcem, da lahko pacientom zagotovijo zanesljive in razumljive informacije.

Izkušnje Združenega kraljestva s programi cepljenja odraslih so nato odprla prvi panel o tem, kje so največje priložnosti za izboljšave v Sloveniji.

Da sta dostopnost in zaupanje pomembna dejavnika pri odločanju ljudi za cepljenje, je potrdila doc. dr. Nina Grasselli Kmet, vodja Cepilnega centra na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Ljudje se po njenih izkušnjah pogosteje odločijo za cepljenje, kadar je to preprosto, blizu in časovno. Kot primer dobre prakse je izpostavila mobilne time za cepljenje proti gripi, s katerimi so se zaposleni lahko cepili na delovnem mestu.

Najpogostejša vprašanja ljudi se po njenih besedah nanašajo na varnost cepiv, neželene učinke in nujnost cepljenja. Prav zato je osebni pogovor z zdravstvenimi delavci, ki lahko strokovno in razumljivo pojasnijo koristi in tveganja, eden najpomembnejših načinov za krepitev zaupanja.

Za višjo precepljenost odraslih bi potrebovali boljšo vključitev cepljenja v redno zdravstveno obravnavo, je dodala dr. Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica programa cepljenja na NIJZ. Slovenski nacionalni program cepljenja ima več kot 60-letno tradicijo, visoka precepljenost otrok pa je omogočila, da se številne bolezni danes pojavljajo redko ali sploh ne več. Pri odraslih je stanje drugačno, saj cepljenje ni organizirano tako sistematično. Pomembno vlogo bi lahko imele referenčne ambulante, ki bi ob preventivnih pregledih preverjale cepilni status pacientov in starejše usmerjale na priporočena cepljenja.

Dolgo tradicijo cepljenja ima tudi Zdravstveni dom Medvode, je poudaril njegov direktor prim. mag. Rajko Vajd. Medvode so bile med prvimi občinami, ki so še pred vključitvijo v nacionalni program omogočile brezplačno cepljenje proti HPV in klopnemu meningoencefalitisu (KME). V lokalnem okolju je cepljenje proti KME še posebej zaželeno zaradi bližine Kamniško-Savinjskih Alp in večje izpostavljenosti prebivalstva. Po njegovem mnenju so družinski zdravniki ena ključnih vstopnih točk za cepljenje odraslih, posebej pri kroničnih bolnikih in ljudeh po 65. letu starosti, s katerimi imajo reden stik tudi prek referenčnih ambulant.

Pomembno vlogo pri večji dostopnosti in zaupanju pa bi lahko imele tudi lekarne. Mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, je dejala, da kronični bolniki lekarne obiskujejo pogosto, pri tem pa ne prihajajo le po zdravila, temveč tudi po nasvet in osebni stik. Lekarniški farmacevti uživajo visoko zaupanje pacientov, lekarniška mreža pa pokriva celotno Slovenijo. Prakse iz drugih držav kažejo, da lahko lekarne pomembno prispevajo k višji precepljenosti, zato so po njenem mnenju lekarne v Sloveniji še vedno neizkoriščen potencial pri promociji cepljenja in tudi potencialna cepilna mesta.

Družbeno-ekonomski pomen programov cepljenja odraslih je v drugem delu posveta orisal Simon Brassel iz Office of Health Economics (OHE). Poudaril je, da se vrednost cepljenja pogosto ocenjuje preozko, predvsem z vidika neposrednih stroškov zdravstvenega sistema, medtem ko pomemben del učinkov nastaja širše, v gospodarstvu, na trgu dela, v socialnem varstvu in v kakovosti življenja posameznikov ter njihovih svojcev.

Kot je pokazala analiza OHE, programi cepljenja odraslih ustvarjajo vrednost na več ravneh: zmanjšujejo breme bolezni, preprečujejo hospitalizacije in smrti, razbremenjujejo zdravstvene sisteme, zmanjšujejo odsotnosti z dela, ohranjajo produktivnost in podpirajo bolj zdravo staranje. OHE v svojih analizah ugotavlja, da lahko programi cepljenja odraslih, kadar se upoštevajo tudi širši družbeni učinki, prinesejo do 19-kratnik vloženih sredstev. Predstavljen primer iz Združenega kraljestva je pokazal, da lahko vsak vloženi funt v cepljenje proti respiratornim boleznim že v prvem letu ustvari med 5 in 19 funti družbene vrednosti.

Brassel je ob tem opozoril, da proračuni pogosto ne odražajo dejanske vrednosti preventive. V Sloveniji je bilo v letu 2025 za zdravstvo namenjenih 9,9 odstotka BDP, za preventivo pa 3,3 odstotka zdravstvenih izdatkov oziroma 0,3 odstotka BDP. Po njegovem mnenju bo za večjo učinkovitost programov cepljenja potreben premik k razumevanju zdravja kot dolgoročne naložbe v družbo. To vključuje stabilnejše financiranje preventive, širši pogled na vrednotenje učinkov cepljenja in večjo vlogo delodajalcev pri vlaganju v zdravje zaposlenih.

Prav vprašanje, kako vrednost cepljenja razumeti širše od le zdravstvenih stroškov, je bilo v ospredju drugega panela, ki se je osredotočil na cepljenje odraslih kot investicijo in ne strošek.

Če je Brassel izpostavil, da se velik del vrednosti cepljenja pokaže zunaj neposrednih zdravstvenih izdatkov, je izr. prof. dr. Petra Došenovič Bonča, vodja magistrskega programa Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu na Ekonomski fakulteti UL, opozorila, da je zato treba bolj jasno komunicirati tudi stroške bolezni, ki jih lahko s preventivo preprečimo. Za cepljenja v Sloveniji namenimo približno 27 evrov na prebivalca letno, kar je bistveno manj od stroškov, ki jih lahko za zdravstveni sistem in družbo povzročijo težji poteki nalezljivih bolezni.

Ti stroški niso omejeni le na zdravljenje, temveč vključujejo tudi hospitalizacije, prezgodnjo umrljivost, dolgotrajne bolniške odsotnosti, prezgodnje upokojevanje in izstop s trga dela. Ob tem je opozorila, da se ljudje pogosto ne zavedajo, kako visoki so lahko stroški zapletov bolezni. Pri nekaterih boleznih, kot je herpes zoster, raziskave vse bolj kažejo tudi na povezave z dolgoročnimi posledicami, kot je nastanek demence.

Prof. dr. Alenka Kraigher, nekdanja predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ, je ob tem spomnila, da je cepljenje eden najpomembnejših dosežkov sodobne družbe, saj preprečuje bolezni, še preden se te pojavijo. Po njenem mnenju ima Slovenija cepljenje dobro organizirano, a je precepljenost odraslih še vedno prenizka, mnogi pa imajo več strahu pred cepljenjem kot pred boleznimi, ki jih to preprečuje.

Prav zaupanje in razumevanje tveganj pa sta ključna tudi pri tem, kako ljudje vidijo cepljenje. Doc. dr. Mitja Vrdelja, predstojnik Centra za komuniciranje na NIJZ, je poudaril, da je cepljenje v Sloveniji zgodba o uspehu, posebej pri otrocih, kjer precepljenost pri številnih programih dosega visoke ravni. Pri starejših je slika bistveno slabša, čeprav je bila pri cepljenju proti gripi v letošnji sezoni dosežena pozitivna sprememba. Cepilo se je okoli 40.000 ljudi več kot leto prej, kar pomeni najvišjo precepljenost v zadnjih 15 letih. Kljub temu je precepljenost pri starejših od 65 let še vedno daleč od 75-odstotnega cilja Svetovne zdravstvene organizacije.

Pri komuniciranju pa je po njegovem mnenju ključna tudi percepcija bolezni. Ljudje se za cepljenje lažje odločijo, kadar bolezen razumejo kot resno tveganje, zato je pomembno jasno pojasnjevati breme bolezni, ne le varnost in učinkovitost cepiv.

Da se vprašanje preventive neposredno dotika tudi delodajalcev, je pokazal primer Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, kjer zaposlenim omogočajo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Rok Jemec, pomočnik uprave, je pojasnil, da zaposlene na začetku leta obvestijo o možnostih cepljenja, strošek pa pokrije podjetje. Ob tem je opozoril, da se cepljenje zaposlenih v davčni obravnavi še vedno šteje kot boniteta, kar kaže, da sistem preventivo pogosto obravnava kot strošek in ne kot investicijo v zdravje zaposlenih.

Celoten posvet in obe razpravi je povezovala Lucija Bošnik Petavs, nekdanja odgovorna urednica strokovne publikacije Medicina danes.

Izvedbo posveta sta omogočila glavni partner GSK in partner Pfizer.

Fotogalerija je na voljo na tej povezavi.
Foto: Saša Despot (Mediaspeed)